Rosstat (ruski državni statistični urad) trdi, da se revščina v Rusiji še naprej zmanjšuje. Lani je število ljudi z dohodki pod pragom revščine prvič padlo pod 10 milijonov — na 9,8 milijona. Njihov delež v prebivalstvu se je po uradnih podatkih zmanjšal s 7,1 % na 6,7 %.
Toda sama ta statistika temelji na pragu revščine, ki deluje absurdno nizko: 16.903 rublje na mesec (okoli 180 evrov) oziroma 202,8 tisoč rubljev na leto (okoli 2.165 evrov). Rosstat ta prag še vedno izračunava na podlagi življenjskega minimuma iz četrtega četrtletja leta 2020, nato pa ga le indeksira glede na inflacijo, čeprav je inflacija za revnejše sloje prebivalstva praviloma višja od povprečne. Zato uradna metodologija verjetno podcenjuje dejanske razsežnosti revščine.
Kljub temu pa tudi ob sprejetju tako znižanega merila ostaja težko spregledljivo dejstvo: denar, ki ga je Rusija lani neposredno porabila za vojno, večkrat presega skupne dohodke vseh ljudi, ki po tem izračunu živijo pod pragom revščine.
Konec lanskega leta je minister za obrambo Andrej Belousov na seji kolegija ministrstva za obrambo povedal, da so izdatki ministrstva znašali 7,3 % BDP. Od tega po njegovih besedah 2,2 % BDP „ni bilo neposredno povezanih z izvajanjem bojnih dejavnosti”, kar pomeni, da je del vojaškega proračuna, „neposredno povezan s posebno vojaško operacijo”, znašal 5,1 % BDP.
Rosstat ocenjuje, da je ruski BDP lani znašal 213,5 bilijona rubljev (okoli 2,28 bilijona evrov). To pomeni, da je bilo neposredno za vojno porabljenih 10,9 bilijona rubljev (okoli 116,3 milijarde evrov).
Nasprotno pa skupni dohodki vseh 9,8 milijona ljudi, ki po Rosstatovem izračunu živijo pod pragom revščine, znašajo manj kot 2 bilijona rubljev (manj kot okoli 21,3 milijarde evrov). Z drugimi besedami: manj kot petina denarja, ki je lani neposredno šel za vojno, bi zadostovala, da bi vse te ljudi, vsaj formalno, dvignili nad uradni prag revščine.
