Veliki Burluk, Harkovska regija – Ruski vojaški napad je 7. aprila 2026 povzročil popolno uničenje zgodovinske graščine Doncov-Zaharževskih, arhitekturnega spomenika iz 19. stoletja, ki je skozi desetletja preživel nekatere najtemnejše periode evropske zgodovine, a ni zdržal sodobne ruske agresije proti Ukrajini.
O uničenju objekta je poročal vodja Kupjanske rajonske vojaške uprave Andrej Kanaševič, ki je poudaril, da je bila graščina popolnoma porušena po obstreljevanju naselja Veliki Burluk. Po njegovih besedah je po neposrednem zadetku na območju zgodovinskega kompleksa izbruhnil požar, ki je dokončno uničil stavbo.
»Arhitekturni spomenik iz 19. stoletja, graščina Doncov-Zaharževskih, katere gradnja je bila zaključena okoli leta 1835, ki je preživela burno 20. stoletje, dve strašni svetovni vojni ter sovjetsko obdobje z njegovim sovraštvom do nacionalnega spomina, je bila uničena 7. aprila 2026,« je izjavil Kanaševič.
Graščina, ki se je nahajala v naselju Veliki Burluk v Harkovski regiji, je bila ena izmed pomembnih arhitekturnih dediščin lokalnega pomena. Vpisana je bila v register kulturnih spomenikov že leta 1980, kjer je nosila status zaščitenega objekta. Stavba je bila zgrajena v klasicističnem slogu in je predstavljala pomemben primer plemiške arhitekture iz prve polovice 19. stoletja.
Zgodovinsko gledano je bila graščina povezana z eno izmed vej slobožanske staršinske rodbine Doncov-Zaharževskih, natančneje z družinsko linijo Zadonskih. Čeprav so številni elementi nekdanjega kompleksa – vključno z gospodarskimi poslopji in parkom – skozi čas izginili, je glavna stavba ostala ohranjena vse do danes, ko je bila uničena v vojnem napadu.
Poleg arhitekturne vrednosti je bila graščina znana tudi po svoji domnevni povezavi z eno izmed najbolj skrivnostnih najdb vzhodnoevropske zgodovine. Po eni izmed različic naj bi bile prav tam odkrite lesene ploščice z napisi, ki jih nekateri povezujejo s tako imenovano »Velesovo knjigo«, spornim zgodovinskim dokumentom, ki ga nekateri raziskovalci pripisujejo staroslovanski dediščini.
Uničenje graščine Doncov-Zaharževskih je simbolično in tragično dejanje, ki ponazarja širše razsežnosti uničevanja kulturne dediščine v času ruske invazije na Ukrajino. Objekt, ki je preživel obe svetovni vojni, politične represije in ideološke poskuse izbrisa nacionalnega spomina v času Sovjetske zveze, ni zdržal sodobne vojne realnosti.
Napad na Veliki Burluk pa ni bil osamljen incident. Istega dne so ruske sile izvedle več napadov na različne regije Ukrajine. V noči na 7. april so bili z udarnimi brezpilotnimi letalniki napadeni skladi prehrambenega podjetja v Pavlohradu v Dnipropetrovski regiji, kar predstavlja že tretji napad na isto podjetje od začetka leta.
Zjutraj je sledil še napad na civilni avtobus v Nikopolu, prav tako v Dnipropetrovski regiji. Dron je zadel vozilo v času jutranje prometne konice, ko so se ljudje odpravljali na delo. V napadu so bile ubite štiri osebe, še šestnajst jih je utrpelo poškodbe različnih stopenj.
Dodatno so bile tarče napadov tudi civilne in upravne stavbe. V mestu Priluki v Černigovski regiji je bila zadeta stavba mestne uprave, ki se nahaja v središču mesta na prometnem križišču. Prav tako je brezpilotni letalnik zadel zgradbo davčne uprave v obmejnem mestu Novgorod-Severski.
Ti napadi poudarjajo nadaljevanje sistematičnega ruskega obstreljevanja tako vojaških kot civilnih ciljev, kar pogosto vodi do žrtev med civilnim prebivalstvom in uničenja pomembne infrastrukture ter kulturne dediščine.
Uničenje graščine Doncov-Zaharževskih tako ne predstavlja zgolj izgube arhitekturnega spomenika, temveč tudi simbolni udarec zgodovinskemu spominu in kulturni identiteti Ukrajine. V kontekstu vojne, ki traja že več let, takšni dogodki dodatno potrjujejo opozorila o obsegu škode, ki jo konflikt povzroča ne le ljudem, temveč tudi zgodovinski dediščini države.
