11. septembra 2025 je pod pritiskom Združenih držav Amerike Lukašenkov režim izzaporov izpustil 52 političnih zapornikov. Med njimi je bilo 12 tujih državljanov. Akcija jebila prisilne narave in jo je spremljala takojšnja deportacija izpuščenih v Litvo.
Da bi nasprotnikom v emigraciji čim bolj otežili življenje, so del ljudi iz države izgnalipopolnoma brez osebnih dokumentov. Vendar pa je obsežen načrt tajnih služb za čiščenjepolitičnega prostora s prisilnim izgnanstvom naletel na odpor brez primere enega samegačloveka. Ta človek je Mikalaj Statkevič.
Vodja beloruske socialdemokracije je ponovno dokazal neomajnost svojih načel. Statkevič jekategorično zavrnil zapustitev ozemlja Belorusije. Kljub poskusom oblasti, da bi politikaiztisnile iz države, jim tega scenarija ni uspelo uresničiti.
Fotografija: Mikalaj Statkevič sedi na meji med Belorusijo in Litvo ter gleda proti svoji domovini. Kamenny Log, Belorusija. 11. september 2025. Posnetek zaslona: Gpk.gov.by
Mikalaj Statkevič je postal edini iz celotne skupine, ki je zavrnil prestop državne meje. Ko jeavtobus prispel na mejni prehod »Kamenny Log«, je politik izbil vrata vozila in se znašel nanevtralnem pasu. Po nekaj urah bivanja v sivi coni med državama so ga pripadniki varnostnihsil pridržali in odpeljali v neznani smeri v notranjost države.
V naslednjih dneh je usoda Statkeviča ostala neznana celo njegovi ženi, Marini Adamovič. 15. septembra se je uradno obrnila na policijo z izjavo o pogrešanem možu. Istega dne jemednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International ta incidentklasificirala kot »prisilno izginotje«.
Poskusi Marine Adamovič, da bi moža našla v koloniji Hlybokaye 17. septembra, so sekončali z zavrnitvijo administracije, da bi potrdila njegovo prisotnost. Pozneje je postaloznano, da so politika vrnili prav v to kolonijo pri Hlybokayeju, kjer je Mikalaj Statkevičprestajal kazen do »pomilostitve«, vendar so ga oblasti namerno držale v popolniinformacijski izolaciji.
Odziv mednarodne skupnosti je bil takojšen. Delegacija Evropskega parlamenta za odnose z Belorusijo je nastopila z oštro izjavo in od uradnega Minska zahtevala ustavitev prakseprisilne deportacije ter izpustitev politika.
»Zavrnitev beloruskih oblasti, da bi razkrile njegovo lokacijo in poročale o njegovem stanju, vzbuja resno zaskrbljenost, da so ga ponovno vrnili v pripor. Ta situacija se obravnava kotprisilno izginotje – huda kršitev mednarodnega prava, kot poudarja Amnesty International«, – je bilo poudarjeno v dokumentu.
Evropski poslanci so pozvali tudi k popolni rehabilitaciji nekdanjih političnih zapornikov:
»Prav tako nujno pozivamo beloruske oblasti, naj končajo prakso prisilne deportacijenekdanjih političnih zapornikov. Vsem državljanom Belorusije mora biti zagotovljenapravica do svobodnega življenja in dela v svoji državi. To zahteva popolno rehabilitacijonekdanjih političnih zapornikov, takojšnjo ustavitev njihovega preganjanja in stigmatizacijeter sprejetje učinkovitih ukrepov za podporo njihovi reintegraciji v družbo.«
Šele 19. februarja 2026 je bil Mikalaj Statkevič izpuščen. To se je zgodilo šele po tem, ko jebilo zdravje 69-letnega politika dokončno uničeno: v zaporu je utrpel možgansko kap, kar jepovzročilo zaskrbljenost celo v krogih zaporske administracije.
Novinarki Aksani Kolb se je uspelo za kratek čas po telefonu pogovarjati z Mikalajem, ko seje ta nahajal ob meji. Statkevič je sporočil, da je v zaporu utrpel tudi srčni infarkt. Popolnomase je zavedal, da zavrnitev izgnanstva pomeni neizbežno vrnitev v celico, a njegova izbira jebila neomajna:
»Če bi zdaj podlegel temu, če bi sprejel njihove pogoje, bi to pomenilo, da je bilo vse moježivljenje zaman.«
Aksana Kolb je poudarila, da je politik celotno svoje življenje posvetil boju za boljšoprihodnost države in »resnično, zanj bi odstopiti s te zadnje stopnice, se obrniti, ko jemanjkalo le še čisto malo, pomenilo, da to ne bi bil več Mikalaj«.
Pot Mikalaja Statkeviča v dogodkih zadnjih let se je začela še pred volitvami leta 2020 – aretirali so ga 31. maja na poti na shod v podporo Svetlani Tihanovski. Po pričevanju Marine Adamovič so ljudje v civilnih oblačilih blokirali njegov avtomobil in politika na silo izvlekliiz vozila.
Statkevič je bil obsojen na 14 let zapora zaradi obtožbe o organizaciji množičnih neredov. Zazapahi je bil podvržen nenehnemu pritisku: neskončni termini v SHIZO*, status»ekstremista«, odvzem stikov z bližnjimi. Zadnja tri leta so minila v režimu popolne izolacije(incommunicado). Skupno je Statkevič za svoja prepričanja v zaporih preživel več kot 12 let.
* SHIZO v Belorusiji je kazenska izolacijska celica (samica) v krajih odvzema prostosti, ki seuporablja kot instrument surovega pritiska, mučenja in izolacije, zlasti do političnihzapornikov. Zapornike zadržujejo v ekstremno hladnih, tesnih celicah brez jogijev in osebnihstvari, pogosto pa uporabljajo »vrtiljake« (ponovna namestitev takoj po izhodu). Nekdanjizaporniki razmere v beloruskih SHIZO opisujejo kot »pekel« in »režim preživetja«.
