Nikita Žuravelj, ki je bil obsojen zaradi sežiga Korana in veleizdaje, je med premestitvijo v drug zapor »izginil«. Žuravelj je v javnosti postal znan predvsem po posnetku, na katerem ga je v čečenskem zaporu pretepel Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova. Usoda Nikite Žuravlja, ki je v širši javnosti postal znan po kontroverznem sežigu Korana in kasnejšem brutalnem napadu v čečenskem zaporu, ostaja neznana, saj se je za njim med zaporsko premestitvijo izgubila vsaka sled. Njegov odvetnik Andrej Sabinin je v pritožbi na ruski svet za človekove pravice opozoril, da o lokaciji svojega klienta nima informacij že od 24. decembra 2025, ko so sorodniki prejeli zadnje pismo iz mesta Uljanovsk. Odvetnik je izrazil resno zaskrbljenost za Žuravljevo življenje in zdravje, saj trenutno ne obstaja noben dokaz, da je zapornik sploh še živ, hkrati pa je izpostavil, da so mu oblasti že v preteklosti sistematično onemogočale daljše obiske staršev. Članica sveta za človekove pravice Eva Merkačeva je ob tem pojasnila, da so tovrstna izginotja med transporti v ruskem zaporskem sistemu pogosta težava, saj uprave zaporov pogosto izrabljajo zakonske vrzeli in pritiskajo na zapornike, da ne podajo soglasja za obveščanje bližnjih o svoji lokaciji.
Žuravelj, ki se je rodil na danes okupiranem Krimu in študiral v Volgogradu, se je v središču pregona znašel maja 2023, ko so ga obtožili sežiga Korana pred mošejo. Čeprav bi morala preiskava po ruskih zakonih potekati v kraju dogodka, so ga po ukazu vodje preiskovalnega odbora Aleksandra Bastrikina nenavadno premestili v Čečenijo, kjer ga je pred zaporom pričakala množica, ki je zahtevala ljudsko sodišče. Kmalu po prihodu v pripor v Groznem ga je pretepel Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, ki je nasilje svojega sina javno opravičeval kot legitimno obrambo islama. Februarja 2024 je bil Žuravelj zaradi huliganstva in žaljenja verskih čustev obsojen na tri leta in pol zapora, kljub temu da se je muslimanom javno opravičil in zanikal namerno kršenje javnega reda.
Njegove pravne težave so se še poglobile novembra 2024, ko je bil v ločenem postopku obsojen zaradi veleizdaje, ker naj bi ukrajinski obveščevalni službi SBU posredoval posnetke ruskih vojaških transportov. Organizacija za človekove pravice Memorial ga je zaradi vseh okoliščin primera priznala za političnega zapornika in poudarila, da bi moral biti sežig verske knjige obravnavan kvečjemu kot prekršek, ne pa kot kaznivo dejanje, ki vodi v nevarno in netransparentno zaporsko tveganje, kakršnemu smo priča danes. Trenutni molk ruskih oblasti o njegovem bivališču le še stopnjuje strahove, da je bil Žuravelj znotraj kazenskega sistema tarča povračilnih ukrepov, ki presegajo izrečeno sodbo.
