Politični zapornik Scjapan Latipau že tretjič poskušal storiti samomor

To je taborišče, kjer zaporniki običajno živijo v barakah in delajo. "Volčje luknje" je zloglasna kolonija, znana po tem, da je izolirana v gozdovih in namenjena tistim, ki jih želi režim najbolj zlomiti.

PKT (rusko: pomeščenie kamernogo tipa / помещение камерного типа) je kratica, ki v beloruskem in ruskem zaporskem sistemu označuje prostore zaporskega tipa.

Če si kazensko kolonijo predstavljamo kot nekakšno "taborišče", kjer zaporniki živijo v skupnih barakah in se čez dan razmeroma prosto gibljejo znotraj ograjenega območja, je PKT zapor znotraj zapora. Gre za strožjo stopnjo kaznovanja, namenjeno "vztrajnim kršiteljem" zaporskega reda.

Tukaj je natančen opis tega, kaj bivanje v PKT pomeni za zapornika:

1. Prehod iz taborišča v celico

Največja razlika je v načinu bivanja. V običajnem režimu kazenske kolonije zaporniki spijo v velikih spalnicah (barakah) za 50 do 100 ljudi. Ko je zapornik premščen v PKT, ga zaprejo v majhno, zaklenjeno celico, ki jo deli le z nekaj drugimi zaporniki (običajno 2–4) ali pa je v njej sam.

2. Stroge materialne omejitve

Bivanje v PKT močno omeji pravice, ki jih ima zapornik v običajnem delu kolonije:

• Omejitev nakupov: Zapornik sme za hrano in nujne potrebščine porabiti le minimalen znesek denarja (znatno manj kot v običajnem režimu).
• Paketi in obiski: Število dovoljenih paketov od doma in obiskov sorodnikov je zmanjšano na absolutni minimum (pogosto le en paket in en kratek obisk v pol leta).
• Osebni predmeti: Zapornik ima lahko pri sebi le zelo omejeno število osebnih stvari.

3. Dnevni režim in delo

Tudi v PKT so zaporniki dolžni delati, vendar to delo poteka v ločenih, izoliranih delovnih prostorih ali pa v sami celici. Gibanje je omejeno na 30 do 60 minut sprehoda na dan v posebnem, ograjenem dvorišču, ki je pogosto le "celica brez strehe".

4. Razlika med PKT in ŠIZO

Pomembno je razumeti razliko, da dobimo pravo sliko o stopnji strogosti:

• ŠIZO (Kazenska izolacija): Je najhujša oblika (popolna samica, mraz, brez posteljnine čez dan, traja do 15 dni).
• PKT (Prostori zaporskega tipa): Je dolgotrajnejša kazen. Zapornika lahko v PKT zaprejo za obdobje do 6 mesecev. Tukaj ima zapornik posteljnino in postelja ni zaklenjena ob steno, prav tako ima pravico do branja knjig in pisanja pisem, vendar je še vedno popolnoma izoliran od preostale zaporske skupnosti.

5. PKT kot orodje pritiska

V primeru političnih zapornikov, kot je Scjapan Latipau, se PKT uporablja kot orodje za psihično zlomljenje. Dolgotrajna izolacija v majhnem prostoru, omejen stik z družino in nenehen nadzor povzročajo hude psihološke stiske.

Besedilo, ki si ga navedel prej, omenja, da Scjapan v PKT ni imel niti vtičnice in je dobil krop le dvakrat na dan – to so dodatni načini, s katerimi uprava zapora bivanje v PKT naredi še bolj nevzdržno, kot je predpisano z zakonom.

To je vzdevek za dvorišče med stanovanjskimi bloki v Minsku, ki je postalo en izmed simbolov upora leta na protestih leta 2020. Scjapan je tam živel in postal znan, ker je branil prostore pred policijo, ki je želela odstraniti protivladne grafite

ŠIZO (štrafnoj izoljator) pa je še stopnja nižje – je najstrožja oblika kaznovanja, ki sploh obstaja znotraj beloruskih in ruskih zaporov. Če je PKT "strogi zapor znotraj kolonije", je ŠIZO "betonska luknja za popolno zlomljenje človeka".

Tukaj je podroben opis, kaj ŠIZO dejansko pomeni za zapornika:

1. Popolna odvzemna materialna oskrba

V ŠIZO zapornik ne sme prinesti ničesar. Odvzamejo mu osebna oblačila in mu dajo posebno, tanko zaporsko uniformo. Prepovedani so:

• Osebna higiena (razen milnice in zobne ščetke ob določenem času).
• Knjige, papir, svinčniki.
• Hrana, ki ni zaporska (prepovedani vsi priboljški ali čaj).
• Pisma in obiski (popolna informacijska blokada).

2. Mučenje s spanjem in mrazom

To je najbolj krut del ŠIZO-ja. Celice so običajno v kletnih prostorih, so vlažne in ekstremno hladne.

• Postelja (pogradi): Zjutraj (običajno ob 5. ali 6. uri) se postelja privzdigne in zaklene ob steno. Zapornik se nanjo ne sme uleči ali niti usesti do večera.
• Sedenje: V celici je običajno le ozek lesen ali kovinski drog (brez naslonjala), pritrjen na tla.
• Prepoved ležanja: Če se zapornik uleže na tla, ga pazniki kaznujejo. Človek je prisiljen stati ali sedeti na trdi podlagi 16 ur na dan.

3. Higiena in prostor

Celica je velika le nekaj kvadratnih metrov. Sanitarije so pogosto le luknja v tleh ("čučavec"), ki nima nobene zasebnosti. Umivalnik nudi le mrzlo vodo. Svetloba je šibka, zrak pa zatohel, saj so okna (če sploh so) prekrita z gostimi kovinskimi mrežami.

4. Namen ŠIZO-ja

Uradno se uporablja za kaznovanje kršitev (npr. če zapornik nima zapetega gumba ali se ni primerno priklonil pazniku). V primeru političnih zapornikov, kot je Scjapan Latipau, pa se ŠIZO uporablja kot:

• Fizično mučenje: Zaradi mraza in pomanjkanja spanja telo hitro oslabi.
• Psihični zlom: Brez stika z ljudmi, brez česar koli za branje ali pisanje, človek v samici hitro izgubi občutek za čas in prostor.

Povzetek razlike:

• V koloniji: Zapornik dela, spi v baraki z drugimi, lahko piše pisma.
• V PKT: Zapornik je v celici, a ima posteljo, svoje stvari in lahko bere.
• V ŠIZO: Zapornik nima ničesar, postelja je čez dan zaklenjena, je v mrazu in popolni samoti.